Zaposleni na delovnem mestu preživimo vsaj tretjino našega časa, zato imajo pogoji, v katerih delamo, velik vpliv ne le na našo zmožnost opravljanja dela, temveč tudi na naše telesno in duševno zdravje. Zdravo delovno okolje prispeva k občutkom kompetentnosti in uspešnosti, medtem ko lahko neprimerno delovno okolje prispeva k nastanku težav v duševnem zdravju.
Delovno mesto je lahko vzrok ali učinek težav v duševnem zdravju. Le-te so lahko posledica previsokih obremenitev in stresa na delovnem mestu, kar vodi v izgorelost, občutja tesnobe ali depresivnosti. Po drugi strani pa so lahko duševne težave posledica dejavnikov, ki niso povezani z delovnim okoljem, vendar bodo posledice kot so zmanjšana delovna učinkovitost, nižja koncentracija in zagon za delo, vseeno prisotne in vplivale na storilnost zaposlenih.
Poleg tega so stroški odsotnosti z dela zaradi duševnega zdravja večji kot pri katerikoli drugi bolezni, odsotnosti zaposlenih v primeru težav v duševnem zdravju pa so daljše. V okviru dela za Evropski pakt za duševno zdravje je bilo ocenjeno, da so leta 2007 skupni stroški, povezani z manjšo storilnostjo, ki je bila posledica absentizma zaradi duševne bolezni, znašali 136 milijard EUR. To je takrat pomenilo približno 624 € na zaposlenega v Evropski Uniji. Od tega je bilo 99 milijard EUR povezanih z motnjami v zvezi z depresijo in anksioznostjo. Podatki iz več držav članic kažejo, da duševne bolezni skozi čas predstavljajo vedno večji delež absentizma, invalidnosti in zgodnjega upokojevanja, torej lahko predvidevamo, da te številke samo še rastejo.
Za posledicami psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu trpi več kot četrtina zaposlenih v Evropski uniji. Po podatkih raziskave Eurostat je v Evropski Uniji doživljanje stresa najpogostejša težava, povezana z delovnim mestom, ki prizadene 27 % delavcev, kar 53 % delavcev pa meni, da je stres na delovnem mestu ključno tveganje za zdravje in varnost na delovnem mestu.
Stres na delovnem mestu je eden izmed največjih zdravstvenih izzivov, s katerim se v Evropi srečujemo. Je oblika stresa, pri kateri pride do neskladja med visokimi zahtevami na delovnem mestu in posameznikovo nezmožnostjo izpolnjevanja teh zahtev. Poleg tega, pa je lahko tudi posledica ne-ravnovesja med vloženim naporom in nagrado za opravljeno delo.
Stres na delovnem mestu se pri posamezniku kaže zlasti v spremembah v razpoloženju in vedenju, v težavah s koncentracijo, spominom in sprejemanju odločitev. Posamezniki začnejo dvomiti vase in v svoje sposobnosti, začnejo pa se izogibati zahtevnejšim delovnim nalogam. Ta občutja lahko vodijo do znakov depresivnosti in anksioznosti, do pretirane rabe psihoaktivnih snovi ali različnih telesnih težav.
Če zaposleni trpijo zaradi stresa, se posledice ne kažejo zgolj na ravni posameznika, temveč na ravni celotne organizacije, v obliki slabih medosebnih odnosov med zaposlenimi ter med zaposlenimi in vodstvom, ali pa v obliki absentizma in prezentizma, kar je navsezadnje dovolj dober razlog za vlaganje napora v odpravljanje in zniževanje možnosti za izpostavljanje zaposlenih stresu. Proces lahko začnemo z uvedbo organizacijskih sprememb in sprememb na področju delovanja vodstva, kot so lahko na primer uvedba drsnega prihoda na delo ali izobraževanje vodstva na področju komunikacije in stilov vodenja. Zaposlenim lahko nudimo usposabljanja in izobraževanja, kjer bodo pridobili veščine za soočanje z različnimi dejavniki tveganja. Za konec pa je pomembno, da poskrbimo, da delodajalci zaposlene vidijo kot posameznike z različnimi kompetencami in zanimanji, ter se vprašajo, kako delovna mesta prilagoditi tako, da bodo zaposleni prinašali najvišjo dodano vrednost.
Izgorelost je stanje življenjske izčrpanosti, ki jo opisujejo posameznikov umik, cinizem in zmanjšana osebna učinkovitost. Pri tem je pomembno omeniti, da se izgorelost pomembno razlikuje od delovne izčrpanosti, ki je namreč normalna posledica prekomernega dela in jo lahko odpravimo s počitkom. V primeru izgorelosti pa zgolj počitek ni dovolj, zato jo je zelo pomembno obravnavati resno. Opazimo jo po depresivnem in nihajočem razpoloženju, povečani napetosti in razdražljivosti, oseba pogosto potoži po občutkih nemoči, krivde ali nizke samopodobe, pogosto občuti glavobole, bolečine v mišicah, ima težave s spanjem, postane lahko tudi impulzivna in površna pri delu, ki pa jo dolgočasi in zato nima zanj nikakršne vneme.
Izgorelost na delovnem mestu je pogostejša v organizacijah, kjer so posamezniki izpostavljeni časovnemu pritisku in visokim delovnim zahtevam, nimajo možnosti samostojnega odločanja, kjer vlada stroga hierarhična organiziranost ali pa so vloge zelo nejasne in slabo definirane. Da preprečimo izgorelost pri zaposlenih je pomembno, da organizacija zagotovi ustrezno število zaposlenih ter ujemanje delovnih zahtev s sposobnostmi in zmožnostmi delavcev. Poleg tega je ključnega pomena, da organizacija poskrbi za prijetno delovno okolje ter omogoča druženje sodelavcev, spodbuja solidarnost in odprto komunikacijsko klimo. Poleg tega tudi fleksibilnost delovnega časa zaposlenim omogoča, da sami razpolagajo s svojim delovnim časom, s čimer zmanjšamo stres, povečamo pa zadovoljstvo in učinkovitost.
Ena izmed duševnih motenj, ki pogosto ni prepoznana, vendar je v primeru, da jo odkrijemo dovolj zgodaj, njeno zdravljenje zelo učinkovito. Govorimo o depresiji, ki pomembno poslabša posameznikovo kvaliteto življenja in zmožnost dela. Na delovnem mestu se depresija najpogosteje kaže kot pomanjkanje energije, zmanjševanje delovne učinkovitosti, utrujenost in izčrpanost, slabše razpoloženje in težave s koncentracijo ter odločanjem. V primeru, da pri enem izmed zaposlenih prepoznamo omenjene ali podobne znake, je pomembno da se zavedamo, da posamezniki, ki trpijo zaradi težav v duševnem zdravju, težko sami prosijo za pomoč, zato naj vas ne bo strah pristopiti in začeti pogovora. Odprt pogovor namreč zmanjšuje stigmo in lahko spodbudi posameznika s težavami, da si poišče pomoč, zato v nadaljevanju sledijo napotki, kako pristopiti do nekoga, ki ima značilne znake in simptome težav v duševnem zdravju.
Bodite spoštljivi in empatični. Ko se pripravljate, da se boste približali sodelavcu s težavami v duševnem zdravju, vam je lahko v veliko pomoč, če se prej pozanimate o virih pomoči v vaši organizaciji oz. bližini in osebo tja tudi napotite. Poskrbite za ustrezen čas in kraj za pogovor, pazite na zaupnost ter poskrbite, da se bo sodelavec počutil varno in udobno. V pogovoru nakažite, da ste opazili spremembo v njegovem vedenju. Predlagajte, da obišče svetovalca, psihologa ali zdravnika. Ponudite mu pomoč pri iskanju ustrezne pomoči in dogovarjanju za srečanje. Vzemite si čas za pogovor in se o njegovih težavah pogovarjajte na odprt način. Dajte mu vedeti, da ste si zanj pripravljeni vzeti čas in mu pomagati, vendar jasno izrazite, da to ni dovolj in je v takšnem primeru pomembno poiskati pomoč strokovnjaka.
Upravičeno je trditi, da zdravja brez duševnega zdravja ni. Zato je pomembno, da se stisko posameznika čim prej opazi in poišče strokovno pomoč ter na tak način poudari, da duševne motnje niso znak šibkosti in da iskanje pomoči ni sramotno, temveč izraz notranje moči in poguma.
