V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem okolju je ključnega pomena razumeti, da so zaposleni središče vsake organizacije. Njihova dobrobit in celovita izkušnja v podjetju sta postali ključna faktorja za dolgoročni uspeh podjetja. Organizacije, ki so prepoznale to dejstvo in dejansko vlagajo v izboljšanje izkušnje zaposlenih, so bolj uspešne pri zadrževanju obstoječih zaposlenih ter pridobivanju novih talentov. Izboljšanje izkušnje zaposlenih ni le etična odločitev, temveč tudi dober poslovni pristop, saj lahko pozitivne izkušnje zaposlenih izjemno pozitivno vplivajo na produktivnost, učinkovitost in sposobnost privabljanja in zadrževanja vrhunskih kadrov.
Ko govorimo o celoviti izkušnji zaposlenih, gre za več kot le plačo in koristi. Gre za vse, kar zaposleni doživijo, slišijo in se naučijo od trenutka, ko se prvič srečajo s podjetjem kot potencialni kandidati. Zaposleni pričakujejo več kot le zaposlitev; pričakujejo, da jih podjetje vidi kot celostne osebe in razume njihove osebne in družbene izkušnje, tako na delovnem mestu kot izven njega.
Kje se torej skrivajo največji potenciali za izboljšanje izkušnje zaposlenih?
Velikokrat težave nastopijo že pri samem uvajanju zaposlenih na delovno mesto. Uvajanje je ključnega pomena za uspešen začetek na novem delovnem mestu. Ni dovolj le predati novemu zaposlenemu telefona in računalnika ter ustvariti e-poštni naslov. Gre za celoten načrt, ki vključuje ne le tehnično stran nove zaposlitve, temveč tudi spoznavanje strokovnih nalog, ki jih bo novi zaposleni izvajal, ter asimilacijo v kulturo podjetja. Slabo načrtovano ali izvedeno uvajanje lahko povzroči neuspeh, pri čemer se vložki v proces selekcije pravih kandidatov praktično izgubijo. Največkrat se težave pri uvajanju pojavijo zaradi neustrezno zastavljenega procesa ali težav s časovno usklajenostjo udeleženih oseb v procesu.
Ključnega pomena za izkušnjo zaposlenih so odnosi in komunikacija, tako na ravni podjetja kot individualno z vsakim posameznikom. Zaposleni želijo biti slišani in vedeti, da njihovo mnenje šteje. Učinkovita dvosmerna komunikacija pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in je ključna za uspešno in produktivno delo v ekipi. Slabi odnosi in slab način komunikacije v podjetju so pogosto posledica dolgotrajnega zanemarjanja komunikacijskih procesov.
Večina zaposlenih bo skozi svojo kariero pričakovala možnosti za napredovanje, bodisi vertikalno bodisi horizontalno. Omejitve pri napredovanju so pogosto razlog za menjavo zaposlitve, čeprav bi podjetje z nekoliko več komunikacije in rednega preverjanja pričakovanj zaposlenih lahko obdržalo svoje talente.
Učinkovito uvajanje, odprta komunikacija in jasne poti za napredovanje so temeljne sestavine, ki gradijo pozitivno izkušnjo zaposlenih in pripomorejo k boljši produktivnosti ter ohranjanju vrhunskih kadrov. S premišljenimi ukrepi in vlaganji v izboljšanje teh treh ključnih področij lahko organizacije oblikujejo okolje, kjer se zaposleni počutijo cenjene in so motivirani za uspeh. To pa ima neposreden pozitiven vpliv na organizacijske rezultate in celoten ugled podjetja, ki ostane v mislih zaposlenih tudi po njihovem odhodu.
Raziskave o željah zaposlenih so pokazale, da je v današnjem svetu dela izjemno pomembna fleksibilnost, ki vključuje prilagodljivost pri delovnih urah in mestu opravljanja dela. Rezultati raziskave, ki jo je izvedel ManpowerGroup v sodelovanju s Thrive Global, so pokazali, da fleksibilnost povečuje uspešnost podjetij. Organizacije, ki omogočajo zaposlenim večjo fleksibilnost glede urnika in kraja dela, imajo kar 55 % najbolj uspešnih zaposlenih, v primerjavi s samo 36 % v organizacijah s standardnim 40-urnim delovnim tednom.
Ohranjanje ravnovesja med delovnim in zasebnim življenjem je ključno za dobro počutje zaposlenih. Čeprav je bil ta vidik vedno pomemben pri izbiri kariernih poti, se je s spremembami delovnih praks še bolj izpostavil.
Zaposleni cenijo možnost izbire glede načina dela, bodisi hibridnega načina, kjer delajo del časa od doma in del v pisarni, bodisi občasne možnosti dela od doma, ko se pojavijo osebne okoliščine.
Ta prilagodljivost ne koristi samo zaposlenim, temveč krepi tudi zaupanje med delodajalci in zaposlenimi. Omogoča zaposlenim, da svoje delo opravijo na svoj način in s tem izražajo svojo zrelost in odgovornost. Zaupanje je ključen element celostne izkušnje zaposlenih.
Da bi iz teorije prešle v prakso, najuspešnejše organizacije zdaj gledajo na zaposlene celostno, vključno z njihovimi osebnimi in družbenimi izkušnjami v in izven službe. Prepoznajo "ključne trenutke" v izkušnjah zaposlenih in postavljajo cilje, ki podpirajo raznolike potrebe in osebnosti v organizaciji. Prav tako razumejo, da izkušnja zaposlenih ne spada le v domeno kadrovske službe, temveč je medfunkcionalna naloga oddelkov in vodij, ki sledijo organizacijskim ciljem in kulturi podjetja. Vsi skupaj omogočajo dvosmerno komunikacijo in s tem spodbujajo izmenjavo mnenj in idej, kar krepi kulturo vključevanja.
Ta nova usmeritev odraža spreminjajoče se prioritete zaposlenih in razumevanje, kako lahko organizacije izboljšajo izkušnje zaposlenih. Vključevanje teh načel v prakso je bistveno za privabljanje, zadrževanje in zadovoljstvo zaposlenih ter dolgoročni uspeh organizacije.
