Vstop na trg dela in iskanje prve redne zaposlitve večini mladih predstavlja vrelec stresa. Pred tem nam izobraževalni sistem zagotavlja občutek varnosti in strukture, saj je naš naslednji korak skoraj vedno začrtan. Ko zaključimo z izobraževanjem, se kar naenkrat znajdemo pred ogromnim številom možnosti za nadaljevanje kariere. Da se med izbirami ne izgubimo, je pomembno, da se procesa iskanja zaposlitve lotimo namerno in premišljeno. V nadaljevanju sledi nekaj korakov, ki jim lahko sledimo, da si postopek olajšamo:
1. korak: razmislimo, kakšno zaposlitev si želimo.
Iskanja se ne moremo lotiti na slepo. Najprej moramo razmisliti, kakšno zaposlitev si sploh želimo – na katerem področju bi radi delali in kaj od delovnega mesta pričakujemo. Večinoma imamo okvirno idejo o tem že dlje časa, saj na podlagi naših kariernih želja lahko izberemo že srednjo šolo ali fakulteto. Kljub temu pa številni tudi po zaključku izobraževanja še ne vedo, kaj si zares želijo početi. Obstajajo različni načini, kako se lahko lotimo iskanja želene kariere, najlažje pa je, da za izhodišče vzamemo našo izobrazbo in dosedanje izkušnje, ter raziščemo, kakšna delovna mesta na tem področju sploh obstajajo. Preučimo lahko podjetja in organizacije, ki se ukvarjajo z izbranim področjem, delovna mesta, ki so pri njih na voljo ter zahteve teh delovnih mest.
2. korak: preučimo, za katero delo smo primerni in katero delo je primerno za nas.
Ko imamo zastavljen okvirni izbor področij, ki nas zanimajo, je pomembno, da razmislimo, kako primerni smo za to delovno mesto mi in kaj so tiste reči, ki so nam pri delu pomembne. Upoštevati moramo objektivne lastnosti dela, kot so na primer lokacija in možnost dela od doma, plačilo, možnost napredovanja in število izmen. Pri tem moramo seveda ostati realistični in prilagodljivi ter se zavedati, da kariere ne bomo zgradili čez noč in da mora vsakdo nekje začeti. Pomembno pa je, da prav tako upoštevamo, kako nam delo ustreza subjektivno. Če smo zelo komunikativni, nam morda delo od doma, za računalnikom, kjer ni veliko stika z ljudmi, ne bo ravno pisano na kožo. Če nas bolj veseli delo s podatki, se verjetno ne bomo odločili za delo prodajalca. Pomembno je torej, da razmislimo o svojih močnih in šibkih področjih ter interesih. Pri tem nam lahko pomoč nudijo tudi različne karierne svetovalnice in psihometrična testiranja.
3. korak: predstavimo svoje dosedanje delovne izkušnje in dosežke.
Na podlagi zbranih informacij o sebi in obstoječih delovnih mestih, lahko začnemo z aktivnim iskanjem zaposlitve. Oglasi za delo navadno vključujejo opis delovnih nalog in zahteve, ki jih imajo delodajalci do potencialnih kandidatov. Da sploh vemo, ali smo ustrezni za delovno mesto ali ne, ter da znamo v to prepričati še delodajalca, je pomembno vedeti, kakšne so naše delovne izkušnje in kompetence ter jih znati izpostaviti v življenjepisu in spremnem pismu.
Kot iskalci prve zaposlitve smo navadno v nekoliko slabšem položaju, saj so delovne izkušnje za večino delodajalcev še vedno najpomembnejši dejavnik. Seveda pa to ne pomeni, da brez delovnih izkušenj ne moremo dobiti nobene zaposlitve. Prav tako ne drži, da posameznik samo zato, ker še ni bil redno zaposlen, nima nikakršnih delovnih izkušenj, saj lahko le te pridobimo marsikje. Pomembno je, da razmislimo o vseh študentskih delih, prostovoljstvih, delavnicah in dodatnih izobraževanjih, ki smo jih opravljali. Prav tako lahko veliko relevantnih izkušenj pridobimo v okviru izobraževanja in študijskih praks. Te delovne izkušnje niso vedno direktno povezane s področjem, na katerem nameravamo nadaljevati kariero, lahko pa razmislimo, kako nam lahko pri njej vseeno pomagajo – pri študentskem delu v strežbi ali kot prostovoljni animatorji na letovanjih lahko na primer pridobimo kompetence dela
z ljudmi, z udeležbo na tečaju lahko pridobimo potrdila o znanju različnih jezikov ali računalniških programov, preko študijske prakse pa se prvič spoznamo s potekom dela na našem izbranem področju. Kar nam manjka pri izkušnjah, lahko kompenziramo z akademskimi dosežki; poudarimo lahko področja, kjer smo izstopali. V dodatno pomoč nam je spremno pismo, kjer imamo potencialnemu delodajalcu priložnost predstaviti svojo motivacijo za prijavo na delovno mesto in ga prepričati o naši pripravljenosti za delo in učenje ter pojasniti, zakaj smo zanj prava izbira.
4. korak: aktivno se lotimo iskanja zaposlitve.
Pošiljanje življenjepisov in prijav na prosta delovna mesta pogosto ne zadostuje. Kot mladi iskalci prve zaposlitve moramo pokazati tudi samoiniciativnost in aktivno iskati možnosti za zaposlitev na želenem področju. Eden od načinov, kako se tega lahko lotimo, je, da se pridružimo različnim skupinam na socialnih omrežjih ali pa obiskujemo dogodke, namenjene panogi, v katero se želimo vključiti. Tu gre lahko za različne seminarje, predavanja, kongrese ali festivale, kjer imamo odlično priložnost za mreženje in ustvarjanje poslovnih kontaktov, ki so pogosto odločilnega pomena pri iskanju zaposlitve. Posameznike, ki delujejo na našem izbranem področju lahko pogosto spoznamo tudi preko klubov alumnov na univerzi, na kariernih sejmih in drugih temu namenjenih dogodkih. Poleg tega obstajajo, tako v okviru univerz kot zavoda za zaposlovanje in različnih drugih agencij, tudi številne delavnice in izobraževanja, ki nam lahko prehod na trg dela olajšajo.
Samoiniciativnost, odprtost za priložnosti in jasna namera so torej ključne pri iskanju prve zaposlitve. Vsi imamo določene izkušnje, veščine in znanja, ki nas delajo za delodajalca posebne in zanimive - pomembno je le, da jih znamo predstaviti. Veščin, izkušenj in znanj se lahko lotimo pridobivati na različne načine. Ključni nasvet za konec je, da ne obupamo in ne pustimo, da bi nas zavrnitev odvrnila od zastavljenega cilja - željene in ustrezne zaposlitve ter uspešno zaključenega kadrovskega procesa.
