Prednosti, pasti in prihodnost dela od doma

V letih po začetku pandemije Covid-19 je delo od doma postalo veliko bolj razširjena praksa. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije januarja 2023 od doma vsaj en dan na tednu še vedno dela okoli 12 % zaposlenih. To je nekaj manj kot ob istem času lansko leto – tako nekateri posamezniki, kot podjetja, si želijo vrnitve v pisarno. A to ne pomeni, da bo delo od doma stvar preteklosti. Večina zaposlenih si namreč vseeno želi vsaj del časa uživati v prednostih, ki jih nudi delo od doma. Odličen kompromis tako predstavlja hibridna oblika dela, ki bo v prihodnosti verjetno čedalje pogostejša.

Delo od doma ima številne prednosti, tako za zaposlene, kot za podjetja. Za številne pomeni več svobode in avtonomije, možnost fleksibilnega urejanja delovnega časa in okolja, prihranek časa za jutranje urejanje in prevoz na delo, prihranek denarja za kavo in kosilo, več prostega časa za preživljanje z bližnjimi in več časa za hobije. V domači pisarni lahko poslušamo glasbo, kolikor glasno želimo, delamo lahko v postelji ali na kavču, ne rabimo se držati strogih pravil oblačenja, vmes pa lahko poskrbimo še za domača opravila ali gremo na sprehod. Bonusi take ureditve so očitni tudi za delodajalce, ki rabijo plačevati manj potnih stroškov, zaposlijo lahko strokovnjake, ki ne živijo blizu sedežu podjetja, soočajo se z manj odsotnostmi na delovnem mestu, njihovi zaposleni pa poročajo o večji učinkovitosti in ustvarjalnosti ter zadovoljstvom z delom.

A kljub temu so se že začele kazati tudi pasti take ureditve. Zaposlovalci so opazili, da je v podjetjih slabša organizacijska kultura in ekipni duh. Čeprav so številni zaposleni ob začetku dela od doma opazili, da so bolj produktivni, če jih med delom ne zmotijo sodelavci z nepovezanimi vprašanji in klepetom, so sčasoma začeli pogrešati bližino in kontakt z ostalimi. Pojavljati se lahko začnejo občutki osamljenosti in izoliranosti. Negativen učinek je opazen tudi na fizičnem zdravju. Delavci, ki delajo za računalnikom od doma, v povprečju delajo več kot 40 ur na teden, saj ni jasnih ločnic med delom in prostim časom, delodajalec pa ne more spremljati napredka, zato je toliko bolj pomembno, da dosegamo konkretne rezultate, ki jih lahko predstavimo. Pretirano preživljanje časa za računalnikom pa pomeni porast težav z vidom, glavobolov, motenj spanca, slabšo regeneracijo in več mišično-kostnih obolenj.

Če si torej želimo ohraniti ureditev dela od doma, je pomembno, da se poskušamo pastem in pomanjkljivostim čim bolj izogniti. V nadaljevanju sledi nekaj nasvetov, kako lahko zaposleni in delodajalci poskrbijo, da bo delo od doma kar najbolj uspešno.

1. Ohranjamo ekipni duh in komunikacijo med zaposlenimi

Pri delu v pisarni nam je pogosto v veliko pomoč, da lahko sodelavca vprašamo za nasvet. Prav tako je lahko to, da smo obdani z ljudmi, ki se soočajo z enakimi obremenitvami, kot mi sami, odličen vir motivacije. Naloga vodij je, da spodbujajo in ohranjajo učinkovite načine komunikacije, tudi ko zaposleni niso skupaj v pisarni. Sodelavce lahko z vprašanji kontaktiramo preko e-pošte, spletnih aplikacij, video klicev ali telefonskih klicev. Pomembno je tudi ohranjanje neformalne komunikacije in dobrih odnosov na delovnem mestu, da se zaposleni počutijo kot del kolektiva. To lahko vodje spodbujajo z organizacijo različnih neformalnih druženj in team-buildingov, preko spleta ali v živo.

2. Postavimo jasne ločnice med delom in prostim časom

Kot omenjeno, posamezniki, ki delajo od doma, navadno za računalnikom preživijo več časa, kot bi ga sicer v pisarni. Pomembna naloga vodje pri tem je, da od zaposlenih ne pričakuje dosegljivosti izven delovnega časa ter da ni osredotočen samo na rezultate, ampak z zaposlenimi komunicira tudi o napredku in jim nudi podporo in nasvete. Zaposleni sami pa lahko poskrbijo za vzpostavitev rutine, podobno kot bi jo, če bi se na delo odpravili v pisarno. Pomaga že, če službeni telefon in računalnik v času, ko nismo v službi, ostaneta izklopljena.

3. Poskrbimo za primerno delovno okolje

Čeprav je mamljivo, da bi delo opravljali kar iz postelje ali iz kavča, je to z vidika fizičnega zdravja nepriporočljivo. Pomembna naloga delodajalca je zato, da zaposlenim zagotovi primerno opremo za delo na domu – dovolj velik ekran, primerno tipkovnico in miško. Zaposlenim pripada tudi nadomestilo za uporabo lastne opreme. Če imamo to možnost, je priporočljivo, da si delovno mesto uredimo stran od spalnice, v okolju s čim manj motnjami, sploh če doma med delovnim časom nismo sami. Najboljša stvar dela od doma pa je, da si lahko v nasprotju s pisarno, okolje uredimo tako, da je popolnoma prilagojeno nam in našim potrebam.

4. Skrbimo za svoje psihično in fizično zdravje

Celodnevno sedenje pred računalnikom ima številne negativne posledice. Pomembno je, da vsak dan nekaj časa namenimo tudi skrbi za svoje zdravje. Odpravimo se lahko na sprehod v naravo, ali pa telovadimo doma. Nekatera podjetja zaposlenim omogočajo tudi brezplačen ali ugodnejši dostop do različnih športnih aktivnosti. Pomembno je tudi ohranjanje socialnih stikov, da preprečimo občutke osamljenosti in izolacije, ki se lahko pojavijo pri delu od doma, še posebej pri tistih, ki živijo sami. Velikokrat je bolj priročno, da se s prijatelji srečamo po zaključku dela v pisarni, ko smo že izven doma in v njihovi bližini, zato je pri delu od doma še toliko bolj pomembno, da smo proaktivni pri ohranjanju stikov. S prijatelji se lahko na primer dogovorimo za skupen sprehod ali pa se odpravimo ven na kavo.

Ob upoštevanju teh pasti, je lahko občasno delo od doma za posameznika velika prednost. Raziskave kažejo, da številni iskalci zaposlitev sploh ne želijo sprejeti ponudbe, če jim podjetje ne ponuja vsaj občasne možnosti dela od doma. Prav tako so podjetja, ki so po pandemiji odredila obvezno vrnitev v pisarne, večinoma doživela upor s strani zaposlenih. Tako za podjetja, kot za posameznike, je zato zelo pomembno vlagati trud v to, da bi bilo delo od doma čim bolj uspešno.