Sindrom izgorelosti – kaj je in kako ga prepoznati?

V današnjem času, kjer tempo življenja nenehno narašča, je stres postal skoraj vsakodnevni spremljevalec. Vzroki zanj so različni, vse od osebnih izzivov pa do službenih obveznosti. Vseeno pa je pomembno razlikovati med pozitivnim in negativnim stresom. 

Dejavnosti, kot so telesna vadba, pohodništvo ali tek, spadajo med pozitivni stres, ki koristi duševnemu in telesnemu zdravju. 

Dolgotrajna izpostavljenost stresu, zahtevne naloge v službi, vsakodnevno naporno delo in slabi odnosi s sodelavci pa lahko vodijo do simptomov izgorelosti oziroma celo do sindroma izgorelosti. 

Kaj je sindrom izgorelosti? 

Sindrom izgorelosti je stanje hude čustvene, duševne in telesne izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajnega stresa, pogosto povezanega z delom. 

Zanj so značilni občutek izčrpanosti, odtujenost od obveznosti in dolžnosti ter zmanjšana delovna učinkovitost. (Svetovna zdravstvena organizacija, 2019) 

Za razliko od stresa je sindrom izgorelosti povezan s čustveno izčrpanostjo in se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki v svojem poklicu veliko sodelujejo z drugimi.

Občutek izčrpanosti spremlja posameznika pri vsakem delu, ki ga opravlja, in vse situacije se zdijo bolj stresne, kot v resnici so. 

Izgorelost se kaže s simptomi, kot so čustvena, telesna in duševna izčrpanost, pa tudi negativnimi spremembami v vedenju, razmišljanju in sposobnostih. Te spremembe se običajno razvijajo postopoma in lahko resno vplivajo na vsakdanje zasebno in poklicno življenje (Maslach, 2006). 

Simptomi izgorelosti 

Čustvena izčrpanost 

• Občutek praznine, izčrpanosti in brezvoljnosti. 

• Pomanjkanje navdušenja in motivacije za opravljanje običajnih nalog. 

• Pogosti občutki nemoči, tesnobe ali depresije. 

Depersonalizacija (čustvena odtujenost) 

• Nezainteresiranost ali celo ciničnost do sodelavcev, strank ali pacientov. 

• Razvijanje negativnega odnosa do drugih in izguba empatije. 

Zmanjšana delovna sposobnost 

• Upad produktivnosti in kakovosti dela. 

• Težave pri odločanju, koncentraciji ali reševanju problemov. 

Fizični simptomi 

• Težave s spanjem (nespečnost ali pretirano spanje). 

• Glavoboli, bolečine v mišicah, prebavne težave. 

• Oslabljena imunska odpornost, pogoste bolezni in izčrpanost. 

Kognitivne in vedenjske spremembe 

• Težave pri osredotočanju in sprejemanju odločitev. 

• Izguba zanimanja za dejavnosti, ki so prej prinašale zadovoljstvo. 

• Povečano izogibanje odgovornostim in obveznostim. 

12 stopenj izgorelosti: kako prepoznati prve znake? 

Ameriški psiholog Herbert Freudenberger je opredelil 12 stopenj izgorelosti. Po njegovem mnenju se izgorelost ne zgodi čez noč, ampak je postopen proces, ki se razvija skozi spodnje faze, pri čemer vsaka kaže na vse resnejšo raven čustvene in telesne izčrpanosti. 

1. Prekomerna vnema 
Sprva posameznik kaže izjemno zavzetost in navdušenje. Želi doseči veliko, prepričan je, da zmore vse, zato pogosto prevzame preveč odgovornosti in obveznosti. 

2. Povečan občutek odgovornosti 
Posameznik začne prepoznavati vrednost svojih dosežkov, zato prevzame še več odgovornosti in obveznosti, da bi dokazal svojo vrednost. Prične delati dlje in intenzivneje, kar vodi v preobremenjenost. 

3. Prvi znaki stresa 
Pojavijo se začetni simptomi stresa. Posameznik občuti vse večji pritisk in napetost, vendar še vedno verjame, da bo zmogel obvladati situacijo. 

4. Zanikanje problema 
Posameznik ignorira simptome stresa, čeprav jih prepozna. Verjame, da niso resni in da bodo sami izveneli. Kljub temu nadaljuje s prekomernim vlaganjem časa in energije v delo ali obveznosti. 

5. Naraščanje stresa 
Stres postane intenzivnejši. Posameznik se začne počutiti razdraženo, tesnobno in negotovo. V tem obdobju se pogosto počuti preobremenjenega, vendar še vedno poskuša izpolniti vse naloge. 

6. Povečana odmaknjenost od drugih 
Na tej stopnji se posameznik začne oddaljevati od drugih ljudi. Postane manj vključen v socialne ali profesionalne dejavnosti in izgubi zanimanje za medosebne odnose. 

7. Izguba kreativnosti 
Kreativnost začne upadati, posameznik postane manj produktiven. Občuti, da ne more več prispevati novih idej ali rešitev in da so vsi njegovi napori zaman.

8. Čustvena odtujenost 
Posameznik se zapre vase in razvije negativen odnos do drugih, še posebej do sodelavcev. Namesto reševanja težav jih začne dojemati kot oviro. 

9. Telesna izčrpanost 
Telesna izčrpanost se izraža s simptomi, kot so utrujenost, nespečnost, težave s koncentracijo in splošen upad energije. Telo na tej točki jasno kaže znake preobremenjenosti. 

10. Upad produktivnosti 
Posameznik ne more več opravljati nalog z enako učinkovitostjo kot prej. Produktivnost upade, preproste naloge pa postanejo preveč zahtevne. 

11. Povečanje depresivnih simptomov 
Depresija in pesimizem postaneta prevladujoča. Posameznik čuti, da so vsi napori zaman in da se ne more znebiti stresa. Postane pesimističen glede dela in življenja na splošno. 

12. Popolna čustvena in telesna izčrpanost (izgorelost) 
Na koncu posameznik doseže popolno izčrpanost in izgubi vsakršno zanimanje za delo in vsakodnevne aktivnosti. Pojavi se popolna izguba motivacije, depresija in umik iz družbenega življenja. Na tej točki je posameznik popolnoma izčrpan in se težko vrne na običajno raven funkcionalnosti. 

Kako se spopasti z izgorelostjo? 

Poleg zgodnjega prepoznavanja znakov izgorelosti je pomembno tudi, da pravočasno ukrepamo.  

Postavite meje 

Za začetek je pomembno, da poznamo svoje meje in pravočasno rečemo ne, ne glede na to, ali gre za prevzem dodatnega dela ali nadur. Naučiti se moramo prepoznati in določiti svoje meje ter se izogibati prekomernemu obremenjevanju, če to ni nujno potrebno. 

Spremenite delovno okolje 

Poskusite se pogovoriti s svojimi nadrejenimi o možnosti, da bi vsaj enkrat na teden delali od doma. Med delom si vzemite več kratkih odmorov – pojdite na svež zrak, pripravite si kavo ali čaj, ali se pogovorite s sodelavci iz drugega dela pisarne. 

Vzemite si čas zase in se posvetite različnim dejavnostim 

Če je vaše delo fizično zahtevno, si privoščite počitek, ki je bolj pasiven. Na primer, oglejte si serijo, s katero že dolgo odlašate, začnite brati novo knjigo, meditirajte, itd. 

Če je vaše delo bolj pasivno in večino časa preživite sede pred zaslonom, naj bo vaš počitek aktiven: pojdite na sprehod, v hribe, preživljajte čas s prijatelji ali se ukvarjajte s športom. 

Poiščite pomoč in podporo 

Če opazite, da se vaši simptomi poslabšujejo in nobeni nasveti ne pomagajo več, se obvezno obrnite na strokovnjaka. Spodbujamo vas, da se o svojih težavah in počutju pogovorite s psihologom, saj vam lahko nudi dragocene usmeritve, strategije za obvladovanje stresa ter strokovno podporo, prilagojeno vašim potrebam. 

Prav tako prosite za pomoč svoje bližnje – pogovorite se z ljudmi, ki jim zaupate. Zanemarjanje zdravljenja ali ignoriranje simptomov izgorelosti lahko vodi v resne težave in znatno zmanjša kakovost življenja in zdravja. 

Viri: 

• Freudenberger, H. J. (1974). Staff burn-out. Journal of Social Issues, 30(1), 159-165. 
  https://doi.org/10.1111/j.1540-4560.1974.tb00706.x 
• Maslach, C., & Leiter, M. P. (2008). Early predictors of job burnout and engagement. Journal of Applied Psychology, 93(3), 498–512. 
• World Health Organization. (2019). Burn-out an "occupational phenomenon": International Classification of Diseases. World Health Organization. https://www.who.int/news/item/28-05-2019-burn-out-an-occupational-phenomenon 
• https://www.kakosi.hr/2020/07/24/burnout/ 
• https://poliklinika-mazalin.hr/blog/burn-out-sindrom-sto-kada-mi-je-svega-previse/