Nedavne ugotovitve iz indeksa Talent Sentiment skupine ManpowerGroup razkrivajo pomembne vpoglede v samozavest mladih zaposlenih (starih 18–27 let) in njihovih delodajalcev ter ukrepe, ki jih organizacije uvajajo za izboljšanje zadrževanja kadrov.
Mladi zaposleni izkazujejo visoko stopnjo samozavesti v svoje strokovne sposobnosti, saj jih kar 84 % izkazuje zaupanje v svoje kompetence. Vendar pa ta samozavest ni povsem usklajena z mnenjem delodajalcev, od katerih jih le 76 % deli to stališče. Ta razkorak poudarja ključno področje, kjer je potrebno graditi medsebojno zaupanje in usklajenost med mladimi strokovnjaki in vodstvom.
Izstopajo panoge, kot so komunikacijske storitve in IT, kjer delodajalci izkazujejo največjo samozavest v sposobnosti mladih zaposlenih. To nakazuje, da so v sektorjih, kjer so pogoste hitre tehnološke spremembe, mladi zaposleni morda bolje opremljeni z ustreznimi veščinami, ki ustrezajo pričakovanjem delodajalcev.
Zadrževanje kadrov postaja prednostna naloga organizacij, zato se podjetja vse bolj osredotočajo na izboljšanje ravnovesja med delom in prostim časom. Ta strategija je bila prepoznana kot ključni dejavnik za zmanjšanje stresa, ki je po odgovorih v raziskavi tesno povezan z zadrževanjem zaposlenih. Podjetja, ki načrtujejo rast števila zaposlenih, v te pobude vlagajo več, za razliko od tistih, ki načrtujejo zmanjšanje števila zaposlenih, ki pogosto izvajajo manj strategij za zadrževanje.
Raziskava kaže, da je stres eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na zadrževanje zaposlenih. Organizacije, ki to prepoznajo, razmišljajo o bolj neposrednih pristopih k reševanju stresa, kot so prilagodljive možnosti dela in celoviti programi za dobro počutje.
Podatki poudarjajo jasen trend: organizacije, ki se tesno prilagajajo potrebam in pogledom mladih zaposlenih, še posebej pri obvladovanju stresa in izboljševanju ravnovesja med delom in prostim časom, imajo večjo verjetnost za uspeh pri zadrževanju talentov v konkurenčnem okolju.