Mladi, ki prav zdaj prihajajo na trg dela, so del generacije Z. Del generacije, ki je s tehnologijo zelo dobro seznanjena, saj jo uporablja že od malih nog. V veliko večji meri kot prej se ta generacija ukvarja z diskriminacijo, inkluzivnostjo vseh ranljivih skupin in opozarjanjem na neenakosti. Ta generacija se v še večji meri zaveda pomembnosti skrbi za tako fizično kot tudi duševno zdravje.
Tekom študija sem večkrat slišala, da na trgu dela velja, da si mladi želimo fleksibilne zaposlitve, ki bi nam omogočala, da opravljamo več različnih delovnih nalog in kjer nam nikoli ne bi bilo treba skrbeti, da bi zapadli v rutino. Želeli naj bi si delo na projektih, ki je raznoliko, ni pa finančno popolnoma varno in je lahko odvisno od razmer na trgu. Tako bi nekaj mesecev lahko delali več, nekaj mesecev pa manj. Lahko vam zagotovim, da za celotno generacijo, ki prihaja na trg dela, to ne drži.
S svojo HR Starter ekipo sem se odločila preveriti, kaj mladi dejansko zaznavajo kot privlačno ob iskanju dela. V ta namen smo s kolegicami pripravile kratko raziskavo, kjer so mladi na lestvici od 1 do 10 označili, kateri faktorji so jim pomembni pri iskanju zaposlitve. Ugotovile smo, da si mladi dejansko najbolj želijo možnosti za profesionalni razvoj – udeleževanja raznih treningov, izobraževanj ali delavnic, celo spletnega učenja. Presenetljivo – finančna stabilnost in varnost zaposlitve je za mlade zelo pomembna, celo nadpovprečno pomembna. Še več, kot najmanj pomemben faktor za mlade se je pokazala prav fleksibilnost delovnega okolja. Mladi dajo veliko več na razvoj, tako osebnostni kot profesionalni, na urejene odnose znotraj organizacije in na zadovoljstvo, ki ga dobijo ob delu in ob tem, ko se predstavljajo kot del določenega podjetja.
Zato sama ne bi rekla, da si mladi želimo fleksibilnosti – sploh, ker se podajamo na trg dela v tako negotovi situaciji, kot je sedaj. Mladi si želimo zaposlitve, kjer bi lahko opravljali raznolike delovne naloge, se profesionalno razvijali in izobraževali, želimo pa si tudi določene mere varnosti. Ne dvomim, da je ta želja po varnosti nastala ravno v času epidemije, ki je naše življenje postavila na glavo.
Sara Pavlovič, študentka psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani